nedelja, 14. julij 2013

Medgeneracijski tabor Soča 2013

Spet  nam je bilo lepo....

GALERIJA SLIK S TABORA:




Medgeneracijski tabor v Soči 2013

»Kje so tiste stezice ...?«
 
Klementina Bajec, Medgeneracijsko središče Samarijan 





Bovška ovčka Rezka Rezi na Facebooku“
„Vasica Soča pri Bovcu je bila v prvem julijskem vikendu, od 5. Do 7. 7. 2013 že petič zapored ˝pribežališče˝ 38 udeležencem medgeneracijskega tabora, starih od 5 do 90 let, v organizaciji Zavoda Karitas Samarijan. Letošnja rdeča nit »Kje so tiste stezice« je povezovala vse tri generacije tudi v praznovanje 5. obletnice taborov.



»Vse tri generacije smo postali, kot ena družina, ki je potrebna in bogata ena drugi. To se je pokazalo v skupinah, ko so dežurale za pospravljanje, pomoč v kuhinji ali serviranju obrokov. Pohod na Lemovje, s turističnim društvom Soča, je bil kar dober preizkusni kamen za to, koliko smo med seboj solidarni. Pot je bila vseskozi navkreber in za nekatere je predstavljala kar velik zalogaj. Čredica se pa mora vedno držati skupaj. Mlajši so s pomočjo in spodbujanjem mladih prostovoljcev in srednje generacije kar vztrajno prehodili 6 km dolgo pot. Domačinka Erika in ostali člani društva pa so nas z bovškim narečjem obogatili z zgodbami o tem, kako so živeli domačini v hribovitih vasicah in po kakšnih »stezicah« so hodili.

Medsebojno sožitje smo izkusili na delavnici, kjer smo predvsem starejši in mlajši sklenili prijateljske vezi in skupaj z vso resnostjo in navdušenjem izdelovali in šivali letošnjo živalsko »maskoto« tabora. Letos je imela to čast postati ovčka Rezka Rezi. To pa ni  bila navadna ovca, ampak modernejša različica te živali. Rezka Rezi je imela namreč na steni hodnika svoj Facebook profil. Tam smo se udeleženci lahko z njo spoprijateljil, pogledali katerih dogodkov se bo Rezka med vikendom udeležila in ji seveda kaj napisali na njen zid. Predvsem starejši, ki do sedaj še niso imeli priložnosti uporabljati to aplikacijo so se radi pohvalili, da so ˝bili na Facebooku˝.

Šivanje ovčk je bilo v veselje vseh, saj si je vsak svoj izdelek odnesel domov, ki ga bo spominjal na letošnjo Sočo.

Letošnja večera tabora sta bila ob večernem tabornem ognju umirjena in razmišljujoča za starejše in mlajše, saj se je bralo pravljice na temo o izgubljeni ovčki Reziki in skrbi zanjo. Tako je tudi z nami, da moramo skrbeti drug za drugega in si medsebojno pomagati. Zbranost za dobro poslušanje je bilo nagrajeno z malo knjižno nagrado, poslušanje pravljice odraslih in mlajših skupaj, pa pravo bogastvo za vse.

Medgeneracijski tabor smo zaključili z novimi izkušnjami, zadovoljni in srečni, da smo lahko te dni preživeli v veselju, medsebojni solidarnosti in povezanosti.«

(Jerneja, Romina, Aliče, Juliana)


... se vidimo na naslednjem taboru!

nedelja, 8. julij 2012

Medgeneracijski tabor Soča - 2012


Dva zaporedna vikenda smo se udeleženci različnih starosti družili v prelepem naravnem okolju doline reke Soče.
Bilo nam je res lepo. 




* * *

Utrinki prvega tabora (29. junij do 1. julij 2012)
(za ogled večjih slik klikni na galerijo!)


Utrinki drugega tabora (6. do 8. julij 2012)
(za ogled večjih slik klikni na galerijo!)


* * *
Nekaj misli in vtisov udeležencev:

»Najbolj mi je bilo na taboru všeč medsebojno razumevanje med mladimi in malo manj mladimi. Rada slikam na kamenje, če ima obliko kake živali, ga poslikam. Še posebej pa so mi všeč beli soški kamni, ki smo jih skupaj z otroci nabrali in poslikali. Tabor mi prinese veselje. Vse to druženje je enkratno.«
Vojka, 77 let


»Na medgeneracijskem taboru mi je izstopala prijaznost, dobri ljudje, sloga med nami, med starejšimi in mladimi, skupni sprehodi, reka Soča. Tu sem prvič v življenju jahala konja. Narava, cvetice in hribi so me spomnili na moja mlada leta, vse te občutke, ko sem hodila v šolo, sem sedaj še bolj doživela preko pesmi našega pesnika Simona Gregorčiča.«
Mihela, 74 let

»Medgeneracijski tabori so potrebni, ker se danes morajo generacije med seboj bolj povezovati, saj mladi rabijo starejše in starejši mlajše. Mlajši imajo šolsko izobrazbo, starejši pa prakso in življenjske izkušnje. Zato lahko eden drugemu lahko nekaj damo, tako postajamo vsi bolj bogati.
Najbolj mi je všeč, da so vse generacije skupaj, da smo odprti in drug do drugega pozorni, da se razumemo in da je lepo druženje med nami.
Druženje je eno, življenje je drugo. Tu začutimo eden drugega brez obremenitev. Zdaj bomo šli nazaj v svoje domove,  reševati stare probleme, a vseeno nam nekaj ostane, da lažje greš naprej.
Želela sem, da tudi moji trije vnuki to doživijo, dati sem jim hotela to izkušnjo medgeneracijskega druženja, da doživijo ta skupni utrinek vsakdana, ker ni povsod te priložnosti. Mladi se danes dobijo s sošolci, prijatelji, vrstniki, tu pa je bivanje pod isto streho in isto kuhinjo. Dobro smo naredili, da smo jih potegnili proč od računalnika in televizije, v to naravo, soško dolino, kjer je poseben mir, brez mestnega vrveža. Vsakega vnuka, ki sem ga vprašala, če pogreša kaj svoj računalnik, televizijo, so rekli, da ne. Uživali so v večernem tabornem ognju, v skupnih pohodih in delavnicah, ko smo ustvarjali.«
Magda, 67 let

»Starejši ljudje so mi dali zelo veliko, samega sebe, odprli so mi svojo dušo. Ideja medgeneracijskega tabora je zelo dobra, saj povabimo na tabor tudi take starejše ljudi, ki niso bili na dopusti že 30 let ali pa nikoli nikjer. Vajeni so samo svoje hiše, svoje kuhinje, zemlje, živeti v svojem krogu družine, sedaj pa so prišli v neko novo okolje, v skupinsko delo, med mlade in stare.
V spominu mi je ostala misel mladostnice, ki mi je rekla, da mladi velikokrat kar spregledajo stare, kot da jih ni, kot da se jih ne opazi. Tu na taboru pa je to nemogoče, ker smo skupaj. Bolj stopi v ospredje ozavedanje, da moramo mladi starejšim pomagati.«
Ljubica, 50 let


- video izjave (v izdelavi)

 

* * *
Misli iz anonimnih anket:

»V sožitju otrok, mladostnikov in starostnikov je življenje lepše!«



»Tabor je presegel moja pričakovanja. Občudujem mlade in prostovoljce – moje iskrene čestitke – take otroke bi imela! Medgeneracijsko enkratno!«


»Naučila sem se veliko novih iger in izvedela, da je Soča bolj mrzla, kot sem predvidevala.«




»Počutila sem se sproščeno, med sebi enakimi. Posebno so me navdušili Butalci, gledališka igra, ki so jo uprizorili mladi prostovoljci in otroci. Odlično.«



»Počutila sem se pomlajeno med mladimi, sproščeno. Marsikaj sem se tudi navadila o zeliščih in o šiviljstvu.«

»Ugotovila sem, da je današnja mladina, kljub slabim časom zelo prijetna, pridna in požrtvovalna.«



»Zelo je bilo lepo. Pridobil sem »živetje« med starejšimi. Naučil sem se postaviti kres in šivati sovice iz blaga.«




»V taboru sem prvič jedel ječmenovo juho. Tabor v Soči mi je bil zelo lep, ker sem spoznal nove prijatelje in igrice.«

»Izvedela sem, kaj je GENERACIJA.«

»Na začetku nisem vedela, kako bo in nisem pričakovala nič posebnega. Bilo pa je popolno presenečenje – preplet otroštva, mladosti in zrelih let. Bilo je veliko dogajanja in obenem zelo umirjeno. Pridobila sem izkušnjo sodelovanja različnih generacij.«

»Tu sem pridobila prijateljski občutek človeškosti, da starejši nismo samozadostni, da si človek.«


»Odločite se in brez vsake skrbi pridite sem gor, ker se boste imeli lepo. Tu je toliko stvari, ki jih mora človek doživeti. Tu je raj na zemlji.«




* * *
Se že veselimo naslednjega skupnega druženja!

Vaša Klementina s prostovoljci




Utrinek s snemanja 'reklamnega spota' s prostovoljci :)


Snemanje spota Medgeneracijski tabor Soča 2012 from jstajnko on Vimeo.



* * *

Pesmica KlemenTina

»Brhke noge ima in lase blond na glavi,
kaj se to pravi?
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

Te noge gredo hitro ob Soči,
le da kdo je ne preskoči!
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

V Lepeno pelje nas,
pelje nas skozi Mišjo vas,
da konja jahali bi vsi
in strah pred njim premagali.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

Nič ne poje in vse na krožniku pusti,
samo da zelenjavo krade mi.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

Skače sem, skače tja,
da vse pod kontrolo ima.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

S prijaznim nasmehom nas opozori,
kaj naj postorimo mi.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

'Neredko' rad jo ima,
copate skriva ji,
samo, da se jezi.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

Rada se smeji
in naše nasmehe v fotoaparat lovi.
Kdo je ta, ki vse ve in vse zna?

Če Marij imel bi hčerko in sina,
bila bi Klemen in Tina.

Na svet prišla je milina,
to je naša Klementina.«


za Klementino sestavili:

prostovoljci 2. tabora


  
Kaj je medgeneracijski tabor?
Medgeneracijski tabor je organizacijsko in vsebinsko posebna oblika sobivanja in sožitja vseh treh generacij. Prostor zaupanja in varnosti, odgovor na človekovo potrebo po življenju in bivanju z drugimi ljudmi. Dokaz uspešnosti prenašanja teoretičnih modelov v realno življenje.

Dopolnitev temeljnemu programu
Medgeneracijskih samopomočnih skupin oz. skupin za stare.

Udeleženci medgeneracijskega tabora so:
·      stari ljudje, ki so člani skupin,
·      voditelji skupin starih ljudi za samopomoč,
·      mladi prostovoljci.
Izvajalci medgeneracijskega tabora:
Zavod Karitas Samarijan, Skalniška 1, 5250 Solkan,
program Medgeneracijsko središče Samarijan s prostovoljci.
Medgeneracijski tabor traja 3 dni.
Cilji medgeneracijskega tabora:
·      medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje,
·      učenje in pretok življenjskih izkušenj,
·      spoznavanje in sprejemanje raznolikosti posameznika,
·      zbližanje, razumevanje.

Medgeneracijska tabora v Soči 2012
»Kaj skriva moja torba?«

Medgeneracijski tabor je MOST POVEZOVANJA med generacijami, kjer se med seboj v prijetnem druženju srečujemo, se pogovarjamo, skupaj ustvarjamo mladi, srednja generacija in starejši.

Že četrtič po vrsti je potekal v času od 29. junija pa do 8. julija 2012, v vasi Soča, v domu Karitas Soča, s povezovalno vsebino »Kaj skriva moja torba?«. Ker je bil lanski odziv zelo velik, smo leto organizirali 2 tabora. V prvem 3 dnevnem bivanju se nas je zbralo 38 udeležencev, v drugem terminu pa 40 udeležencev, starih od 5 let do 85 let, iz vseh generacij.

Z izvedbo obeh taborov smo zaključili naše medgeneracijsko leto, zapolnjeno z dejavnostmi v naših Medgeneracijskih centrih v Ilirski Bistrici, Ajdovščini, na Cesti, na Slapu pri Vipavi in v Solkanu. S taborom in celoletnimi dejavnostmi v medgeneracijskih skupinah, in samopomočnih skupinah starih, izobraževanjih za prostovoljce, individualnemu družabništvu s starejšim človekom, povečujemo občutljivost za potrebe starejših, družinskih članov in mlajših za medgeneracijsko sožitje.

Z aktivnim druženjem, izletom v Lepeno in jahanjem konj, ustvarjalnimi in športnimi delavnicami, družabnimi večeri ob tabornem ognju, z medgeneracijskimi igrami smo osmislili medgeneracijske cilje. Skupaj smo spoznavali kaj se skriva v naših torbah, ki so si tako različne, saj smo bili iz vseh generacij. Torbi, ki jo v otroštvu, mladosti in zrelih letih prenašamo s seboj. Kakšna je bila moja prva šolska torba? V ustvarjalni delavnici šivanja sovic iz blaga pa smo obujali veščine šivanja in prenašali znanje na mlajše generacije.

Z izvedbo Medgeneracijskega tabora smo tudi letos zelo zadovoljni. Z utrinki udeležencev vas popeljemo v neokrnjen svet smaragdne Soče in preživetih dni, ko smo v sobivanju radovedno iskali kaj vse se skriva v naših torbah, ki jih nosimo skozi življenje. Pri tem pa nam je mešal štrene tudi Neredko, ki je skrival copate in delal nered po hiši.


Klementina Bajec
vodja medgeneracijskega tabora



* * *




Značilnosti medgeneracijskega tabora:
·      večdnevno druženje do 50 oseb različnih starosti,
·      vsebina, dejavnosti in tehnike dela omogočajo spontano vzpostavljanje prijateljskih vezi, ki se negujejo še po zaključku tabora,
·      osrednja tema (rdeča nit) je osnova za vsebinsko delo,
·      osnovno delo poteka v parih, trojkah in manjših skupinah (do 12 oseb),
·      oblikujejo se pari nebiološka babica/dedek in vnukinja /vnuk,
·      udeleženci so vključeni v igro povezovanja »Skriti prijatelj«, ki poteka vse dni tabora.
Vsebina medgeneracijskega tabora je prilagojena udeležencem in poleg pogovora obsega:
  • delo v ustvarjalnih delavnicah,
  • dramatizacijo zgodb,
  • turnirje,
  • športno-rekreativne dejavnosti,
  • sodelovanje zanimivih gostov,
  • skupne sprehode, izlete, 
  • zabavne in razvedrilne večere.
Ob zaključku tabora se v sodelovanju z vsemi udeleženci izvede evalvacija programa.

Učinki Medgeneracijskega tabora:

Mladi udeleženci se spoznavajo s starimi ljudmi in jih sprejemajo.
Mladim postanejo stari ljudje pomembni drugi, so ljudje z mnogimi izkušnjami, ki jim lahko marsikaj povedo o življenju. Ob starih ljudeh se učijo sprejemati starost in vse, kar je povezano z njo. Mladi v odnosu do domačih starih staršev kažejo večjo občutljivost za njihove potrebe, bolje jih razumejo, večkrat se spomnijo nanje in imajo z njimi boljše odnose. Mladi povedo, da stare ljudi zaznavajo, so pozorni nanje, prej jih nekateri niti opazili niso.


Srednja generacija dobi priložnost, da spozna mlade v različnih situacijah, sprejme njihov način razmišljanja in življenja. Razvijajo občutek pripadnosti, solidarnosti med generacijami.
Doživetja s tabora predstavljajo srednji generaciji nove izkušnje, prijateljstva, ki še poglabljajo medgeneracijsko sodelovanje. 


Stari ljudje se zbližajo z mladimi in s tem lažje sprejemajo njihov način vsakdanjega življenja.

Babice in dedki s pomočjo spoznavanja načina življenja mladih oseb, pogovorov z njimi, opazovanju mladih pri zabavi in medsebojnih odnosih postanejo bolj mirni do domačih vnukov/vnukinj, kar pomeni, da jih bolje sprejemajo. Z izmenjavo izkušenj o načinu življenja starih ljudi v mladosti, mladi spoznavajo, da je mladost bila tako včasih kot danes polna lepih pa tudi manj lepih trenutkov.
Za večino starih ljudi predstavlja tabor preživljanje aktivnega dopusta ob pomoči prostovoljcev, katerega sicer ne bi mogli imeti.
Iz vidika širše javnosti, ki je polno predsodkov in posplošitev, je medgeneracijski tabor priložnost, kjer preide udeleženec tabora (s pomočjo izkušnje) v pristno doživljanje drugega takšnega, kakršen je in preko tega do spremenjenega pogleda na generacijo, ki ji ta posameznik pripada.