GALERIJA SLIK S TABORA:
Medgeneracijski
tabor v Soči 2013
»Kje
so tiste stezice ...?«
„Bovška ovčka Rezka Rezi na Facebooku“
„Vasica Soča pri Bovcu je bila v prvem julijskem vikendu, od
5. Do 7. 7. 2013 že petič zapored ˝pribežališče˝ 38 udeležencem
medgeneracijskega tabora, starih od 5 do 90 let, v organizaciji Zavoda Karitas
Samarijan. Letošnja rdeča nit »Kje so
tiste stezice« je povezovala vse tri generacije tudi v praznovanje 5.
obletnice taborov.
»Vse
tri generacije smo postali, kot ena družina, ki je potrebna in bogata ena
drugi. To se je pokazalo v skupinah, ko so dežurale za pospravljanje, pomoč v
kuhinji ali serviranju obrokov. Pohod na Lemovje, s turističnim društvom Soča,
je bil kar dober preizkusni kamen za to, koliko smo med seboj solidarni. Pot je
bila vseskozi navkreber in za nekatere je predstavljala kar velik zalogaj.
Čredica se pa mora vedno držati skupaj. Mlajši so s pomočjo in spodbujanjem
mladih prostovoljcev in srednje generacije kar vztrajno prehodili 6 km dolgo
pot. Domačinka Erika in ostali člani društva pa so nas z bovškim narečjem
obogatili z zgodbami o tem, kako so živeli domačini v hribovitih vasicah in po
kakšnih »stezicah« so hodili.
Medsebojno sožitje smo izkusili na delavnici, kjer smo
predvsem starejši in mlajši sklenili prijateljske vezi in skupaj z vso
resnostjo in navdušenjem izdelovali in šivali letošnjo živalsko »maskoto«
tabora. Letos je imela to čast postati ovčka Rezka Rezi. To pa ni bila navadna ovca, ampak modernejša različica
te živali. Rezka Rezi je imela namreč na steni hodnika svoj Facebook profil.
Tam smo se udeleženci lahko z njo spoprijateljil, pogledali katerih dogodkov se
bo Rezka med vikendom udeležila in ji seveda kaj napisali na njen zid. Predvsem
starejši, ki do sedaj še niso imeli priložnosti uporabljati to aplikacijo so se
radi pohvalili, da so ˝bili na Facebooku˝.
Šivanje ovčk je bilo v veselje vseh, saj si je vsak svoj
izdelek odnesel domov, ki ga bo spominjal na letošnjo Sočo.
Letošnja večera tabora sta bila ob večernem tabornem ognju umirjena
in razmišljujoča za starejše in mlajše, saj se je bralo pravljice na temo o
izgubljeni ovčki Reziki in skrbi zanjo. Tako je tudi z nami, da moramo skrbeti
drug za drugega in si medsebojno pomagati. Zbranost za dobro poslušanje je bilo
nagrajeno z malo knjižno nagrado, poslušanje pravljice odraslih in mlajših
skupaj, pa pravo bogastvo za vse.
Medgeneracijski
tabor smo zaključili z novimi izkušnjami, zadovoljni in srečni, da smo lahko te
dni preživeli v veselju, medsebojni solidarnosti in povezanosti.«
(Jerneja, Romina,
Aliče, Juliana)
... se vidimo na naslednjem taboru!
